Barvila za živila igrajo ključno vlogo pri izboljšanju vizualne privlačnosti različnih živilskih izdelkov. Uporabljajo se za to, da postanejo prehrambeni izdelki privlačnejši za potrošnike. Vendar je uporaba živilskih barvil v različnih državah predmet strogih predpisov in standardov. Vsaka država ima svoj nabor predpisov in standardov glede uporabe barvil za živila, proizvajalci živil pa morajo zagotoviti, da barvila, ki jih uporabljajo, ustrezajo standardom vsake države, kjer prodajajo njihove izdelke.
V Združenih državah Uprava za hrano in zdravila (FDA) ureja uporabo barvil za živila. FDA je odobrila vrsto sintetičnih barvil za živila, ki veljajo za varne za uživanje. Ti vključujejo FD&C rdeči št. 40, FD&C rumeni št. 5 in FD&C modri št. 1. Ti pigmenti se uporabljajo v široki paleti prehrambenih izdelkov, vključno s pijačami, slaščicami in predelano hrano. Vendar pa FDA tudi določa omejitve najvišjih dovoljenih ravni teh barvil v različnih živilih, da zagotovi varnost potrošnikov.
V EU barvila za živila ureja Evropska agencija za varnost hrane (EFSA). Evropska agencija za varnost hrane ocenjuje varnost aditivov za živila, vključno z barvili, in določa najvišje dovoljene vrednosti za njihovo uporabo v hrani. EU odobri drugačen nabor barvil za živila kot ZDA in nekatera barvila, dovoljena v ZDA, morda niso dovoljena v EU. EU je na primer prepovedala uporabo nekaterih azo barvil, kot sta sončno rumeno (E110) in ponceau 4R (E124), zaradi možnih zdravstvenih težav.
Na Japonskem Ministrstvo za zdravje, delo in socialno varstvo (MHLW) ureja uporabo živilskih barvil. Ministrstvo za zdravje, delo in socialno varnost je določilo seznam dovoljenih barvil za živila in njihovo največjo dovoljeno vsebnost v živilih. Japonska ima svoj niz odobrenih barv, od katerih se nekatere lahko razlikujejo od tistih, odobrenih v ZDA in EU. Na primer, Japonska je odobrila uporabo modre gardenije, naravnega modrega pigmenta, pridobljenega iz sadja gardenije, ki se v drugih državah običajno ne uporablja.
Kar zadeva naravna živilska barvila, obstaja vse večji trend uporabe rastlinskih pigmentov, pridobljenih iz sadja, zelenjave in drugih naravnih virov. Te naravne barve pogosto veljajo za bolj zdrave in okolju prijaznejše alternative sintetičnim barvam. Vendar pa tudi za naravne pigmente veljajo predpisi in standardi v različnih državah. EU na primer dovoljuje uporabo izvlečka rdeče pese kot barvila za živila, vendar za njegovo uporabo veljajo posebni predpisi glede čistosti in sestave.
Če povzamemo, za uporabo pigmentov v hrani veljajo strogi predpisi in standardi v različnih državah. Proizvajalci hrane morajo zagotoviti, da barve, ki jih uporabljajo, ustrezajo standardom vsake države, kjer se prodajajo njihovi izdelki. To zahteva natančno preučitev seznama odobrenih pigmentov, njihovih najvišjih dovoljenih ravni in vseh posebnih predpisov v zvezi z njihovo uporabo. Ne glede na to, ali so sintetična ali naravna, živilska barvila igrajo pomembno vlogo pri vizualni privlačnosti hrane, zato je pomembno zagotoviti njihovo varnost in skladnost s predpisi za zaščito zdravja potrošnikov.
Čas objave: 28. avgusta 2024